Z vsakim adventnim časom začenjamo novo cerkveno leto, novo leto božjega usmiljenja, njegovega obiskanja. V bogoslužju Cerkve se tako vsako leto znova začenja tisto, kar smo obhajali že prejšnja leta. Cerkev se nikoli ne naveliča ali ne utrudi stopati po tej krožni poti božjih skrivnosti, ki se pred nami odigrajo od adventa do božiča, od posta do velike noči, od praznika do praznika. Je že tako, da moramo tudi v svojem človeškem, posebej še v svojem krščanskem življenju vedno znova začenjati. Kljub vsej naši dobri volji ni v enem samem trenutku vse urejeno in dovršeno. Kolikokrat se zgodi, da kljub odločitvam, za katere smo prepričani, da so dokončne, v življenju odpovemo in se ne izkažemo za junake. In moramo spet začeti od kraja. A kot kristjani ne omagamo, saj verujemo, da se s tem sicer naš zunanji človek uničuje, se pa zato naš notranji od dne do dne obnavlja.

In prav za to gre pri vsakem adventu, ki ga doživljamo, prav to je glavni namen naše priprave na božič, Kristu...