Današnji evangelij je kratka prilika. Govori o gospodarju, ki je služabnikom, preden se je odpravil na potovanje, zaupal določeno delo. Naročil jim je, naj ga odgovorno opravljajo, in pribil, da jih ob vrnitvi želi najti čuječe. Izbral je vratarja, ki naj še posebej čuje (prim. Mt 13, 34). Tako evangelij, mi pa peljimo zgodbo še naprej. Govori o vratarju, za katerega ni največja nevarnost, da lahko zaspi, ampak da se tako navadi na delo, da ga opravlja rutinsko. V začetku je vratarja misel, da mu je gospodar zaupal pomembno delo, zelo vznemirjala in ga je opravljal s ponosom. Rad je nosil uniformo. Vedno, ko jo je oblekel, si je mislil, da je postal nekdo. Vestno in natančno je opravljal poklic vratarja. Ta zanj ni bil le služba, ampak življenjsko poslanstvo.

Čas je mineval in odpiranje ter zapiranje vrat je postajalo dolgočasno. Nobene novosti ni bilo v njegovem življenju. Enaka jutra, enaki dnevi, enaki večeri, enaki pozdravi, enake naloge – vznemirljiva naloga je post...