»Vi, ki pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne pogrešate nobenega daru milosti« (1 Kor 1,7).

Življenjska odločitev za Boga je povezana z izkustvom milosti (gr. cháris). Ob doživetju zastonjske božje ljubezni se človeku odpre nov pogled na življenje. To je rojstvo apostolskega poklica. Trenutek milosti, ki je pred Damaskom vrgel Savla na tla, ga je rodil za apostola narodov – za apostola milosti. Zaveda se, da je samo »po Božji milosti« to, kar je, in da »njegova milost ni ostala brez sadov« (1 Kor 15,10).Vsako svoje pismo zato začenja s pozivom, naj se verniki zavedo moči zastonjske obdarovanosti: »Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa!« Najlepšega – ljubezni, odpuščanja in odrešenja – si ne moremo izboriti, ampak ga lahko le v hvaležnosti sprejmemo. Kdor se ne utrudi v pričakovanju vsakdanjega srečanja z Gospodom, ki preseneča, ne bo pogrešal darov milosti in sadov Duha, ki so »ljubezen, veselje, mir, potrp...