Kako vas zdaj, nekaj dni po imenovanju za ljubljanskega pomožnega škofa, po hodnikih Zavoda sv. Stanislava naslavljajo dijaki: kot direktorja ali kot škofa?Že prvi dan, ko sem prišel s škofije, kjer je bila objavljena novica o imenovanju, so bili odzivi mešani: za mnoge sem bil še vedno direktor, spet kdo se je »zmotil« in mi rekel »gospod škof«, a takoj dodal: »Pa saj ste še vedno naš direktor!« Po mojem sem za večino še vedno to, kar sem bil vsa leta v zavodu: najprej profesor verouka, nato filozofije, od leta 2000 direktor …


Novica o imenovanju vas je »ujela« v pripravah izredno zahtevnih prireditev ob stoletnici Zavoda sv. Stanislava. Ali ste sploh imel čas razmisliti o predlogu, ki vam ga je predstavil apostolski nuncij?
Tiste dni se je res dogajalo zelo veliko stvari. Začenjali smo simpozij o šolstvu in tako imeli goste iz skoraj vseh evropskih držav; prav tisti dan, ko me je nuncij poklical, v četrtek, 10. novembra, je bila stota obletnica rojstva...