Cerkveni pevski zbor pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ima zelo dolgo pevsko tradicijo. V tem zboru pojem že skoraj trideset let. Petje je zame način življenja, pa naj bo na cerkvenem koru, v dobri družbi ali pa kar doma ob hišnih opravilih. Tudi najbolj žalostne dele življenja sem pregnala s petjem.

Za petje v cerkvenem zboru ni dovolj dober glas, posluh in strokovna pevska izobrazba. Potrebno je več. Svojo dušo je treba vtkati v pesem. Dušo, ki poje, dušo, ki sliši, dušo, ki čuti. Ni lepše molitve, kot je zbor čutečih duš, ki v zbranosti čakajo na začetek maše. Mislim, da je to tisti čudoviti trenutek, zaradi katerega je nastal rek: »Kdor poje, dvakrat moli.«

Niti ni preprosto peti tako, da je vredno dvakratne molitve. Težko je ljudi uglasiti med seboj, kaj šele na to, da pojejo zgolj za božjo slavo. Ljudje težko izključimo svojo posamičnost, pa ravno to je najpomembnejše za doseganje uglašenosti pevskega zbora. Ko ljudi povezuje pesem v čast božjo in v prij...