Poslednja sodba (gr. krísis) je dokončno razkritje resnice o človeku in Bogu, je ločitev med tistimi, ki priznajo svojo pripadnost Bogu, in tistimi, ki se odločijo za njegove nasprotnike. Sodba se je začela z Jezusovim prihodom na svet in se bo dopolnila z njegovim drugim prihodom v slavi. Sodba ni v božji obsodbi, temveč v človekovi svobodni odločitvi: »Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna« (Jn 3,19). Jezusov govor o poslednji sodbi usmerja pozornost od prihodnosti na sedanjost. Ta je odločilna! Vsakdo bo sojen glede na ljubezen, ki jo je izkazoval ubogim in malim. Samo v njih je mogoče prepoznati Boga, ki »je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel podobo služabnika in postal podoben ljudem« (Flp 2,7); samo ob njih je mogoče postati otrok, ki ne stavi na svojo moč, temveč zaupa. Takšni bodo nekoč začudeno spraševali: »Kdaj smo te videli lačnega …«