Letošnji obisk Nepala je bil nekaj posebnega. Srečala sem se s kraljico, kronskim princem in princeso. Dolga pot je bila potrebna, da so bile dane razmere za pogovor v bogato okrašenem salonu. Številni vojaki so prepuščali v izbrane prostore povabljene z vabili, tako da so se ljubke, v rdeče noše oblečene deklice, ki so sprejele kraljevo družino, kar izgubile med njimi. Rentgenski pregled posameznikov je bil zadnje dejanje pred vstopom v slavnostni prostor. Vsi govori so se začenjali s poklonom kraljevi družini in spoštljivim naštevanjem njihovih imen. Možnosti, da bi se v njihovo bližino prikradel kakšen izmed najmanjših, praktično ni bilo. Verjetno je tudi drugod po svetu podobno, ko si poglavarstva raznih oblik utrjujejo oblast in moč.

Pred mojimi duhovnimi očmi pa vstane drugi kralj. Kralj lačnih in žejnih, kralj tujcev in ubogih, kralj bolnih in zaprtih, Kristus Kralj. Njegova vojska je četica dvanajstih apostolov, pred srečanjem z njim preprostih ribičev. Pripadali s...