Človeško srce nenehno črpa in poganja kri po žilah. Predstavljamo si ga lahko kot črpalko, žile pa kot cevi. Da bi kri lahko tekla, mora obstajati v žilah tlačna razlika. V aorti, glavni telesni arteriji, je krvni tlak okrog 100 mmHg (milimetrov živega srebra), v velikih venah, kjer se zbira kri in izliva nazaj v srce, pa je krvni tlak praktično nič. Razlika med tlaki poganja kri po žilah. (Za primerjavo: zračni tlak oziroma ena atmosfera 1033 milibarov ustreza 760 mmHg oziroma 1033 centimetrov vode.)

Srce poganja kri po žilah s stiskanjem, tako da krvni tlak v aorti ni vedno enak. Ko se srce stisne, je vrednost tlaka najvišja in to vrednost imenujemo sistolični krvni tlak. Ko se srce razteza in polni z novo pošiljko krvi, tlak v aorti pada in pade na najnižjo vrednost, ki jo imenujemo diastolični krvni tlak. (Sistola je strokovni izraz za obdobje stiskanja srca in diastola obdobje sproščanja, razširjanja srca.) Tako krvni tlak vedno opisujemo z dvema vrednostima, na primer...