Da ji gre le »risanje nekoliko od rok« – in nič drugega, kar bi bilo obetavno, ustvarjalno in koristno za sestrsko redovno skupnost – ugotavlja predstojnica na začetku gledališke igre Sveta mala Terezija, ki so jo karmeličanke v Sori pripravile ob 80. obletnici, odkar je papež Pij XI. Terezijo Deteta Jezusa (1873–1897) razglasil za svetnico (1925). V kratkem življenju je ubrala premočrtno pot svetosti.

V igri je predstavljena njena pot popolnosti, podoba posvečenega življenja v samostanski skupnosti, predanosti Bogu, odprtosti vseh do skupnega cilja osebne posvetitve (molitev, odpoved, vsakdanji napori za krepostno življenje – iskrena ljubezen do Boga in bližnjega, sprejemanje trpljenja kot načina posvečevanja in darovanja). Terezija iz Lisieuxa je s svojo predanostjo in nenehnim prizadevanjem za krepost in svetost odkrila neslutene možnosti po svoji »mali poti svetosti«, v kateri se je razodevala njena »otroška in ljubeča predanost Bogu«. Postala je zavetnica vseh,...