Vse do prevrata 1990/1991 je bila katoliška Cerkev na Slovenskem za komunistično oblast notranji sovražnik številka ena. Tako je že v poročilu notranjega ministrstva novembra 1945 označena kot »hrbtenica reakcije«, ki je »stala vedno radi svojih privilegiranih in družbenih pozicij fevdalnih in polfevdalnih na najbolj reakcionarnem stališču.« Še zadnji Priročnik za delo milice iz leta 1985 jo opredeljuje kot poglavitnega notranjega sovražnika in ji zato posveča veliko pozornost. Med navedenimi nalogami milice v priročnikih za milico 1970 in 1985 je učinkovit lokalni nadzor duhovnikov in vidnejših laiških aktivistov ter pridobivanje virov, »s katerimi si zagotovi pregled na škodljivo dejavnostjo klera in laiških aktivistov«. Od t. i. »osvoboditve« naprej pa vse do resnične osvoboditve 1990/1991 je »ljudska oblast« spremljala predstavnike Cerkve in vidne katoliške laike. Načelo o »ločitvi Cerkve in države«, ki ga je določila jugoslovanska ustava z dne 21. januarja 1946, je bilo v prete...