Ko sem te dni znancu, ateistu, kritičnemu do vsega katoliškega, pokazal publikacijo »Sto let zavoda sv. Stanislava«, jo je prelistal, potem pa rekel: »Format misala! Pozdrav predsednika države Drnovška in še daljši pozdrav predsednika vlade Janše. 700 strani! 40 sodelavcev! Pa galerija slik! Katoliški triumfalizem!«

»Nisem za triumfalizem,« sem rekel, »a tokrat se mi razkošje zdi na mestu.« »Zakaj?« je vprašal.

»Samo malo pomisli: v bednem slovenskem mikrokozmosu – spomni se Cankarja! – si slovenski škof z nadslovensko velikopoteznostjo zamisli katoliško slovensko gimnazijo, za sredstva žrtvuje škofijske gozdove in pot v Ameriko, sezida verjetno najsodobnejšo in največjo stavbo v tedanji Sloveniji, ustvari prvo gimnazijo s celotnim poukom v slovenščini, usposobi profesorje in organizira učbenike. Se ti zdi to majhna reč? Koliko tako velikopoteznih momentov še imaš v slovenski zgodovini?«

»Trubarjev upor!« je rekel znanec.

»A če pustimo versko...