Okvirno sta dva modela odnosov: anglosaški in evropski. V anglosaškem svetu je religija vedno imela pravico javnosti, država pa je omogočala delovanje Cerkva in sekt s posebnimi davčnimi olajšavami. Cerkve opravljajo večji del dobrodelnih in prostovoljskih dejavnosti, imajo razvejeno šolstvo in zdravstvo … Država se zaveda, da je verska svoboda temeljna pravica, za katero je dolžna ustvarjati pravne in gmotne možnosti, da jo lahko ljudje zares uživajo. Toda tudi v tem svetu, kjer velja religija za pozitivno, dobiva še bolj vidno mesto v javnosti, predstavniki Cerkva pa se redno odzivajo na družbena vprašanja. Tako npr. sta Katoliška cerkev in Evangelistična zveza vsaka s svoje strani začeli kampanjo za zakonodajo, ki bo omejila oddajanje ogljikovega dioksida v ozračje. Čeprav je to v nasprotju s stališči vlade, pa ta ni zagnala vika in krika, da se Cerkve mešajo v politiko … čeprav je to vprašanje tudi politično.

Evropske države imajo zaradi zgodovine različno urejene odnos...