Učimo, pa ne delamo … To je neprestana »kriza« za vsakega škofa, župnika, redovnega predstojnika. Pa ne samo za te; tudi za učitelja, vzgojitelja, svetovalca, katehistinjo. In za očete in mame. Učimo, svetujemo, opozarjamo, kažemo na ideale. A naše življenje ni vedno idealno. Tudi če bi bili zelo pridni in sveti, bi grešili vsaj sedemkrat na dan. Med ideali in resničnostjo je vedno malo razlike. Ideali so popolni, mi ljudje pa ne, saj kljub dobri volji in prizadevanju ostajamo polni nedoslednosti.

Jezus v odlomku te nedelje jasno pokaže na razliko med učenjem in življenjem. Kaj sedaj? Naj se, da nekomu prihranim razočaranje, pretvarjam, da te razlike ni, in igram neko lažno popolnost? To ni mogoče. Naj se torej odločim, da bom govorila samo o tistih rečeh, ki jih zares živim? To bi bila velika revščina. Prvo ali drugo pa bi bilo skrajnost in izraz napuha, zanikanja, neiskrenosti, predvsem pa postavljanja sebe na tisto mesto, na katerem bi moral biti Jezus.

Resnic...