Stara sem bila deset let, ko sem si na duhovnih vajah rekla: »Tudi jaz bom misijonarka.« To je bila dolga leta moja skrita želja, leta 2003 pa sem zbrala pogum in šla na pogovor v Misijonsko središče v Ljubljani. Pridružila sem se skupini SLED, ki je veja društva LAMIS (laiški misijonarji Slovenije). Na enem od srečanj, ki jih imamo vsak zadnji konec tedna v mesecu, sem spoznala salezijansko misijonarko s. Zvonko Mikec, ki me je povabila v Angolo. Tam je že leto in pol tudi laiška misijonarka Renata Vajngerl.

Biti laiški misijonar zame pomeni oznanjati Kristusa predvsem s svojim zgledom in pomagati misijonarjem (redovnicam, redovnikom ali duhovnikom) na kateremkoli področju. Prav zato ni nujno, da je misijonar zdravnik. Sama sem po poklicu profesorica glasbe in bom v Angoli delala predvsem v šolstvu. Že zdaj se veselim, kako bom pela in plesala skupaj z otroki in bomo na ta način slavili Boga. Zavedam pa se, da bom morala poprijeti tudi za meni manj ljuba dela in da večkra...