»V zadnjem letniku študija teologije sem se odločila, da grem v Šolo za misijon Abram,« pripoveduje Barbara. »Lahko me vprašate, kaj bi nekdo, ki študira teologijo, pridobil z večerno šolo – saj mora vendar že vse vedeti o Bogu in biti čisto poduhovljen ter v medsebojnih odnosih vse to izžarevati! No, pa ni bilo ravno tako. Že dolgo sem čutila, da teološko znanje ne more dosti koristiti, če ti manjka vere in če ga nočeš deliti s cerkvenim življenjem. Vendar so me mnogi predsodki pri tem ovirali. Prva srečanja so bila zame precej zahtevna. Spoznala sem, da se podajam v temeljito avanturo z Gospodom, avanturo, ki me bo spremenila. Najpomembnejše je bilo osebno srečanje s Kristusom v molitvi pred Najsvetejšim. Moje molitveno življenje je postalo rednejše in tudi maša je dobila drugačen pomen. V bratih in sestrah, soudeležencih Abrama, sem čutila nesebično bratsko oporo, ki se je še posebej izrazila v molitvah drug za drugega, pogovorih in pomoči. Všeč mi je bilo, da naše druženje ni os...