Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Vzeti zares vabilo na praznovanje

Božo Rustja
Za vas piše:
Božo Rustja
Objava: 08. 10. 2005 / 22:00
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 15.07.2009 / 06:14

Vzeti zares vabilo na praznovanje

Katehistinja je pripovedovala, kako je povabila starše veroučencev na srečanje. Bila je žalostna in prizadeta, saj starši na srečanje niso prišli. Razočaranje, podobno gospodarjevemu v današnjem evangeliju, ko nihče ni imel časa, da bi se odzval njegovemu vabilu.

Katehistinja je pripovedovala, kako je povabila starše veroučencev na srečanje. Bila je žalostna in prizadeta, saj starši na srečanje niso prišli. Razočaranje, podobno gospodarjevemu v današnjem evangeliju, ko nihče ni imel časa, da bi se odzval njegovemu vabilu. Podobne izkušnje ima marsikateri duhovnik, ko vabi na srečanja otroke, mlade, starše ali odrasle, a ne pridejo. Končno bi najbrž vsak človek lahko povedal svojo izkušnjo, kako je bila njegova dobra volja zavrnjena, in tako izrazil eno temeljnih izkustev življenja, da je človeška ljubezen večkrat zavrnjena.

S podobno bolečino zavrnjene ljubezni se srečuje gospodar v priliki današnjega evangelija. Povabljeni se niso zmenili za njegovo povabilo. Vse jim je bilo pomembnejše. Kar predstavljamo si lahko izgovore, ki so jih navedli. Nekateri so zapisani. Ta je kupil vole, oni šel po kupčiji (5), a nobeden ni imel časa priti na svatbo. Tudi danes je eden najpogostejših izgovorov, ki jih navajamo: »Nimam časa...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh