Kljub muhastemu poletju so čajote marsikje tudi v naših krajih dobro obrodile. Sicer pa je domovina bodeče bučke Južna Amerika, kjer so jo Azteki gojili na nadmorski višini 1500 m, danes pa je razširjena po vsem svetu. Indijanci so ji nadeli ime chayotl, zato jo imenujemo tudi čajota.

V tropskih krajih je to izredno hitro rastoča trajnica, saj posamezni poganjki v enem letu dosežejo prek 30 m v dolžino. Listi so krpati in podobni kot pri kumari. Zacveti, ko je dan dolg 12 ur. Moški cvetovi so na dolgih pecljih, majhni, kremne barve in izraščajo za istimi listi kot kasneje večji ženski cvetovi. Do pozne jeseni rastlina obrodi na stotine bodičastih plodov. Ti so lahko svetlo ali temno zeleni, beli, bodičasti, gladki, s tanko ali debelo lupino, podolgovati ali okrogli.

Čajota ali kristofina je najbolj priljubljena v Ameriki, Indiji in na Japonskem. Gojijo jo tudi v Sredozemlju, zlasti v Španiji.

V kulinariki mlade plodove, bogate z vitaminom C, uživamo surov...