V evangeliju 27. navadne nedelje poslušamo neverjetno zgodbo: gospodar prepusti svojo posest delavcem, ki svoj položaj zlorabijo, da ni bolj mogoče.
Ko odlomek preberem, se mi zdi, da v tej priliki prav zares ne najdem povezave z življenjem. O vinogradništvu ne vem nič, gospodarji in služabniki pa spadajo v neki drug prostor in čas.
Po tretjem branju počasi zaznavam, da me dve stvari presenečata. Prva je brezmejno gospodarjevo zaupanje. Vinograd, grozdje in vino so dragocene reči, a jih gospodar izroči in odpotuje. Tudi potem, ko vinogradniki jasno pokažejo, da ne upoštevajo njegovih navodil, jim ponuja novo priložnost, dokler ga ne razočarajo do konca. A kljub temu ne reče: »Nikomur več ne zaupam, odslej bom za vinograd skrbel sam.« Poiskal bo druge vinogradnike, odgovornejše.
Druga stvar, ki bode v oči, je zaslepljenost vinogradnikov. Njihova naloga je skrbeti za vinograd. Pohlep pa jih zapelje v nerazumna dejanja. Namesto da bi skrbeli za vinograd, iščejo lastno ko...