Vinograd
Vinograd
»Moj ljubi je imel vinograd na rodovitnem griču« (Iz 5,1).
Vinogradništvo je zahtevno, ker je veliko odvisno tako od zemlje in podnebja kot tudi od skrbnega in veščega človekovega dela. Ni čudno, da nastopa vinograd (hebr. kérem) v pripovedih, npr. o Ahabu in Nabotu (1 Kr 21), v psalmih (prim. Ps 107, 37) in v preroških izrekih (prim. Jer 31,5). V Visoki pesmi je vinograd erotična metafora za nevestino telo, po katerem hrepeni ženin, in je naravno okolje, v katerem se zaljubljenca rada mudita (prim. 1,6; 7,13). Ozej je tisti, ki je prvi uporabil podobo zveze med možem in ženo za zavezo med Bogom in Izraelom (prim. Oz 1–3). Na tej osnovi moremo šele prav razumeti Izaijevo pesem o vinogradu »mojega ljubega«. Ta vinograd je »hiša Izraelova« ali »Judovi možje« (Iz 5,7). Preroška podoba govori o ganljivi ljubezni Boga do ljudi in se prelije v grenko tožbo nad tistimi, ki se za to veliko ljubezen in skrb ne zmenijo. Zato temu nasadu grozi opustošenje.
Vinogradništvo je zahtevno, ker je veliko odvisno tako od zemlje in podnebja kot tudi od skrbnega in veščega človekovega dela. Ni čudno, da nastopa vinograd (hebr. kérem) v pripovedih, npr. o Ahabu in Nabotu (1 Kr 21), v psalmih (prim. Ps 107, 37) in v preroških izrekih (prim. Jer 31,5). V Visoki pesmi je vinograd erotična metafora za nevestino telo, po katerem hrepeni ženin, in je naravno okolje, v katerem se zaljubljenca rada mudita (prim. 1,6; 7,13). Ozej je tisti, ki je prvi uporabil podobo zveze med možem in ženo za zavezo med Bogom in Izraelom (prim. Oz 1–3). Na tej osnovi moremo šele prav razumeti Izaijevo pesem o vinogradu »mojega ljubega«. Ta vinograd je »hiša Izraelova« ali »Judovi možje« (Iz 5,7). Preroška podoba govori o ganljivi ljubezni Boga do ljudi in se prelije v grenko tožbo nad tistimi, ki se za to veliko ljubezen in skrb ne zmenijo. Zato temu nasadu grozi opustošenje.