Pavla Turuk

Kolikor daleč mi seže spomin, je bilo moje življenje povezano z župnijo. Bile so plime in oseke. Izmenjavala so se otroško igriva postavljanja jaslic in krašenja domače župnijske cerkve, druženja na mladinskih srečanjih, odhajanja iz domače župnije in le redka vračanja.

Zato izkušenj in védenja o delu in poslanstvu župnijskega pastoralnega sveta v župniji nisem imela. Z njim sem se srečala šele z včlenitvijo v življenje sedanje mestne župnije v gorenjske prestolnice. To je bil čas slovenske politične pomladi, ki je nekaj pomladnega vonja zanesel v slovensko Cerkev, v življenje kristjanov.

V župniji se je pripravljalo imenovanje novega župnijskega pastoralnega sveta. Bila sem povabljena k sodelovanju in tega sem bila vesela. Že nekaj časa sem namreč v sebi nosila željo, da bi ob službi in skrbi za družino del svojega časa posvetila delu v župniji. Predvsem me je nagovarjala dobrodelnost, zato sem se poz...