»… v deželi smrtne sence je zasvetila luč« (Mt 4,16).

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča ZR Nemčije Ernst Benda piše, kako se je njegovi materi, ki je bila vse življenje verna, pred smrtjo zamajala vera: »Dokler je mogla delati, ni nikoli izgubila upanja v Božjo milost. Toda v zadnjih dneh svojega dvaindevetdesetletnega življenja, ko sem se v dolgih pogovorih poslavljal od nje, mi je rekla z grozljivo odkritostjo, da je bila njena vera morda samo samoprevara - nič več ni bila zmožna povedati, kaj lahko veruje.« Sina skrbi, ali je bila to njena zadnja misel ali pa morda vendarle predzadnja.

Ladislav Boros v knjigi »Skrivnost smrti« (»Mysterium mortis«) skuša dokazati, da človek ne umrje kar tako mimogrede z neko slučajno zadnjo mislijo. V trenutku smrti prvič zagleda v celoti vse svoje življenje in se na podlagi celotnega življenja odloči za Boga ali zoper Boga. Misel, ki prešine človeka v popolni onemoglosti, torej ni zadnja misel, je pa zadnja in morda naj...