Glagol »Verujem« je glavni stavek naše veroizpovedi, vsi drugi členi nato so le »predmet« našega verovanja. Poudarek je torej na glagolu, ki izraža delovanje, dinamiko, živost, gibanje življenje.

Ko kristjani izpovemo, da verujemo, ne mislimo predvsem na obrazec veroizpovedi, le-ta ni naša vera, ampak izrazimo dejstvo, da smo s celoto svojega bivanja v živem razmerju, iz katerega ni izvzeto prav nič, kar smo in kar imamo; ne z besedo, ampak s tem skrivnostnim razmerjem radikalno priznavamo obstoj živega in osebnega Boga. Ko rečemo verujem, izpovemo, da smo bitje, ki ga Nekdo nosi nad breznom niča in zla, in ne mislimo najprej na verske resnice, ki jih moramo verjeti, ampak na celoto, na vse in na dejstvo, da smo pri tem življenjskem skoku v brezno, ki mu ne vidimo dna, izbrali vse, in ne niča.

Nad breznom niča
Paul Claudel je imenitno prikazal to stanje vernika v svojem delu Svileni čevlji. Opisuje jezuitskega misijonarja, ki so mu pirati...