V zadnjem času na političnem dnevnem redu evropske politike prevladuje razprava o možnostih Turčije za članstvo v Evropski zvezi. Na eni strani je ambiciozna komisija, ki njeno pridružitev podpira, na drugi pa v članicah narašča dvom. Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija so pravzaprav edine države, ki širitev podpirajo. V drugih članicah je podpora mlačna oziroma v njih prevladuje negativen odnos. Še posebej to velja za Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Švedsko in Finsko.

Vstop Turčije ni povezan z verskimi vprašanji, ampak gre za politično odločitev. Katoliška Cerkev želi, da se državljani Evropske zveze pri pogajanjih o morebitni turški pridružitvi obnašajo »evropsko«. Ovir za to, da država, ki po zemljepisni legi sodi v Azijo, postane članica EZ, ni, vendar le pod pogojem, da bo spoštovala temeljne človekove pravice, kot so npr. položaj žensk, svoboda mnenj in verska svoboda. Od evropskih vlad pričakujemo, da bodo pri sprejemanju Turčije enako dosledne, kot so bile...