Današnja prilika o dveh sinovih je prilika o meni in o tebi, dragi bralec, draga bralka, čeprav vedno misliva, da sva sama neka tretja oseba, ki dela kakor prvi in govori kakor drugi. Vendar tretjega brata v resnici ni: kdor reče »da«, potem v resnici ne stori; le kdor reče »ne«, se lahko spreobrne in reče »da«. Sinova iz prilike sva v resnici midva – ti in jaz. Z besedami rečeva »da«, z dejanji pa »ne«. Zato sem jaz mlajši brat iz Lukove prilike o izgubljenem sinu, ki greši in je starejšemu nevoščljiv za njegovo gotovost. ki jo ta ima. Sem pa tudi starejši brat, ki uboga, a hkrati jezno zavida mlajšemu bratu »svobodo«. Oba si enako predstavljava Očeta. Pojmujeva ga kot zahtevnega gospodarja, kateremu se ukloniš ali upreš. Zato morava spremeniti svojo predstavo o Očetu. To pa je mogoče le, če onkraj izkustva upora in suženjstva odkrijeva, da je Bog ljubezen in svoboda.

Jezus danes govori starejšim bratom, tistim, ki se nočejo spreobrniti in se imajo za edino in zadnje meri...