Letos mineva že dvajseto leto, odkar me je gospod župnik povabil, da bi pomagal skrbeti za cerkev; da bi postal mežnar. Povabilo me je razveselilo in hkrati tudi zaskrbelo. Po premisleku in posvetovanju z ženo, ki mi še sedaj pomaga in stoji ob strani, sem 8. decembra 1985 začel opravljati to službo.

Kakor vsak drug začetek je tudi ta v naše družinsko življenje prinesel nekaj sprememb. Veliko stvari je bilo treba reševati na drugačen način kot do tedaj. Pojavljala so se mi vprašanja, ali bom zmogel, ali sem primeren za to delo, ali se bom počutil sprejetega in podobno. Bilo je kar nekaj raznih preizkušenj.

Delo mežnarja pa se je kljub pomislekom izkazalo kot pozitivno na mnogih področjih. Kot mežnar imam izredno priložnost, da se vsak dan pogovarjam z Jezusom pred tabernakljem, preden odprem cerkev, in ko jo zaprem. Od Jezusa pa na kolenih dobiš moč in pomoč, da premagaš vse preizkušnje. Tako mi je cerkev postala dom, še več, imela je in še vedno ima prednost pre...