»Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govori Gospod« (Iz 55,8).

Če pogledamo v hebrejski slovar za izvirni pomen besede, ki se tu v množini bere kot misli, izvemo, da samostalniška oblika izhaja iz glagola (hašab), ki najprej pomeni 'računati', 'preračunati', 'načrtovati'. Ko gre za človeka, torej »misli« označujejo namere in načrte, tem pa naj bi sledila dejanja ali »poti« (pota). Nagnjeni smo k temu, da druge ljudi sodimo po sebi, jim torej pripisujemo svoj način razmišljanja, svoje želje in načrte. Že to je zmota, ki lahko postane velika krivica. Koliko manj smemo neskončno modrega, neskončno pravičnega in dobrotnega Boga meriti s svojo majhnostjo in sebičnostjo! Zanimivo je, da je omenjeni glagol dvakrat uporabljen v znamenitem izreku, s katerim je egiptovski Jožef, ki so ga nekoč bratje nameravali umoriti in so ga potem prodali za sužnja, osvetlil drugačno načrtovanje: »Hoteli ste mi sicer storiti hudo, Bog pa je to obrnil na dobro …...