Takšen naslov so dali Poljaki mednarodni konferenci v Varšavi ob praznovanju 25. obletnice ustanovitve prvega neodvisnega delavskega sindikata v Vzhodni Evropi s simboličnim imenom Solidarnost. Upravičeno, kajti ravno Solidarnost je bila tista, ki je dotlej nezlomljivemu in za mnoge nezmotljivemu ter precejšnjemu delu sveta vladajočemu komunističnemu režimu pokazala, kako je krhek, predvsem pa krivičen do ljudi, ki si jih je podjarmil.

V pristaniškemu mestu Gdansku, v ladjedelnici, poimenovani po komunističnem ideologu Leninu, mu je s karizmatičnim delavskim voditeljem elektrikarjem Lechom Walenso in poznejšimi desetimi milijoni članov po vsej Poljski, ob podpori katoliške Cerkve, velikega rojaka na sedežu apostola Petra papeža Janeza Pavla II. in političnih oporečnikov med razumniki pokazala neobičajno, vendar zelo uspešno pot do resnične svobode: z nenasiljem, ramo ob rami, enotnostjo na zunaj in trdnostjo sami v sebi ter neomajnim prepričanjem, da je napočil čas za nov,...