»Tako lepih visečih nageljnov, kakor jih vidiš na kmetih, ne najdeš na nobenem oknu ob prašnih mestnih cestah,« so misli Cirila Jegliča, ki jih je zapisal leta 1928 v knjižici Naše prijateljice.

Letošnje poletje marsikatero slovensko hišo krasijo nageljni. Ob občudovanju teh tako posebnih rastlin se vedno spomnim deset let in več starih gorenjskih nageljnov, ki so včasih viseli z ganka na hiši moje stare mame. Spomnim se, s kakšnim veseljem sem ji kot otrok pomagala pri zalivanju. Nageljni so rasli v odsluženih piskrih – vsak je bil drugačne barve in oblike. Vse življenje jih je mama negovala in razmnoževala, dokler se pred dobrim desetletjem niso prikradle težave, začele so se pojavljati bolezni.

Dandanes so v naših krajih »gorenjce« v glavnem zamenjali »švicarji«. Razlog je preprost: švicarski nagelj je bolj odporen, pa tudi raste hitreje. Poznate razliko? Gorenjski nagelj ima ožje, švicarski pa nekoliko širše liste. Najbolj razširjena sorta švicarskega nageljn...