Če kdo stori kaj narobe, je naša dolžnost, da ga opomnimo. To je še posebna dolžnost predstojnikov, poudarja današnje prvo berilo. Dejstvo pa je, da neradi opozarjamo bližnje na napake, ampak »zaradi ljubega miru« raje molčimo, saj ni lahko opominjati drugih. Če se človeku približamo z ostrino, lahko stvari samo poslabšamo.

Nelson Mandela v svoji avtobiografiji opisuje zapor na otoku Robben. Nekega dne so ga poklicali v glavno pisarno. Otok je obiskal general in je želel vedeti, ali imajo zaporniki kaj pritožb. Pri pogovoru je bil navzoč tudi Badenhorst, vodja zaporov, ki so ga zaporniki sovražili. Mandela je mirno, a prepričljivo in po resnici povedal obiskovalcu, nad čem se zaporniki najbolj pritožujejo. Upravnikovemu grehu krivičnosti ni hotel dodati še svojega greha sovraštva ali jeze. General si je natančno zapisal pritožbe, ki so se v veliki meri dotikale upravnikovega ravnanja. Naslednji dan je prišel Badenhorst k Mandeli in dejal: »Zapuščam otok. Rad bi vam samo še...