Razveseljivo razkošje slovenskih čipkarskih motivov

Tudi za čipko velja – lux ex oriente. Daljni vzhod je namreč očitno domovina čipk. V Sloveniji so že v šestnajstem stoletju po samostanih in gradovih posamezniki izdelovali čipke. O tem pričajo srednjeveške freske v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom (Marija s stojalom) in v Crngrobu (Sveta nedelja). Redovnice Škofje Loke, Ljubljane in Mekinj naj bi se že v sedemnajstem stoletju načrtno ukvarjale z vezenjem, čipkarstvom in slikarstvom. Klekljale in vezle so za duhovnikova obredna oblačila. Po župnijskih in podružničnih cerkvah najdemo prave zbirke starejših in mlajših čipk, ki krasijo albe, rokete, oltarne prte in prtičke. Ohranjene so tudi čipke, klekljane iz zlate ali srebrne niti, ki obrobljajo duhovniška oblačila in bogoslužno opremo (utegnile so priti iz tujine). Še v prvih desetletjih dvajsetega stoletja je bila Cerkev največji porabnik naših klekljanih čipk. Okoli leta 1920 so iz Idrije, našega največjega či...