Pred nami je jesenski maturitetni rok. Grozno nam je ob misli, da našemu sinu morda niti sedaj, ko je tako rekoč popravni izpit, ne bo uspelo. Med dolgimi počitnicami se ni skoraj nič učil. Na morju je bila že prava »gonja«. Naj ga še bolj »preganjamo«, naj še bolj omejimo izhode?

S strahom in upanjem ste že spomladi opazovali sina, ki se ni in ni zmogel organizirati, da bi »dal vse od sebe« in naredil maturo. Priganjali ste ga, mu na vse načine skušali pomagati, »mu težili in ga utrujali«, kot vam je znal povedati, vendar vse zaman. Kaj sedaj? Ali samo čakati na čudež, ki naj bi se zgodil kar sam po sebi, ali pa na najhujše, kar pomeni, da bo tudi jeseni ostal brez mature. Bojite se, da je s tem konec njegovega študija; da boste morali resno razmišljati o zaposlitvi, sicer se bo sin čisto izgubil, kot pravite.

Res ni povsem jasno, kaj si želi vaš sin oziroma kaj bi vam rad povedal s temi svojimi porazi, saj je bil do mature dokaj marljiv učenec. Ni bil sicer...