"Kdor jezdi tigra, ne more z njega"
"Kdor jezdi tigra, ne more z njega"
Več kot devetodstotna letna gospodarska rast že več kot četrt stoletja je Kitajsko na svetovnem prizorišču postavila v krog najrazvitejših držav. Strokovnjaki napovedujejo, da bo Kitajska ob podobnih trendih čez deset let ujela svojo veliko azijsko tekmico Japonsko, čez četrt stoletja pa tudi sedanjo gospodarsko velesilo številka ena – ZDA. Takšno hitro spreminjanje gospodarskih in s tem tudi političnih svetovnih razmerij skorajda ne more miniti brez večjih ali manjših trenj. Naj spomnimo le na zgodbe o nekajkrat povečanem uvozu kitajskega tekstila in obutve v Evropsko zvezo po sprostitvi trgovine na tem področju ali pa na poskuse kitajskega prevzema ameriških naftnih družb v vedno ostrejši svetovni konkurenci za nujne energetske vire.
Kitajska postaja tudi vedno »težja« vojaška sila – ne le zaradi najštevilnejše armade na svetu, temveč tudi zaradi vedno višjih izdatkov zanjo, ki so nedavno zaskrbeli tudi Pentagon (ta zato še toliko bolj nasprotuje ukinitvi evropskega emba...