O duhovnem otroštvu: Psalm 131 razvija temo, ki je ljuba verski literaturi: duhovno otroštvo. Takoj pomislimo na sveto Terezijo iz Lisieuxa in njeno »malo pot«, na njeno željo, da bi »ostala majhna«, da bo »lahko v Jezusovem naročju«. Ta psalm se začenja z opisom ravnanja, nasprotnim otrokovemu, ki se zaveda svoje krhkosti, vendar tudi zaupa v pomoč drugega. Psalmist odločno zavrača veliko skušnjavo ošabneža, ki kot hoče Bog presojati o dobrem in slabem, ter govori v prid ponižnega in spontanega zaupanja v edinega Gospoda. Omenja podobo otroka z materjo, ki označuje pravega duha otroštva tistega, ki se prepusti Bogu, vendar ne slepo in samodejno, marveč mirno in odgovorno. Vernikovo izpoved vere tako lahko razširimo na vso skupnost: »Izrael, upaj v Gospoda, od zdaj dalje in na veke!« Upanje se zdaj rojeva v vsem ljudstvu, ki od Boga prejema varnost, mir in življenje, in se iz sedanjosti podaljšuje v prihodnost, »od zdaj dalje in na veke«.