»Na njegove rame bom dal ključ Davidove hiše …« (Iz 22,22).

Izaija napoveduje zamenjavo dvorjanov: Šebná bo ob službo, Eljakim bo novi dvorni upravnik. Slovesne prerokove besede se dvigajo nad dnevno politiko in segajo nekam proti »svetli prihodnosti«. V tej zvezi je tudi izročitev ključa. Davidova hiša seveda lahko pomeni kraljevsko palačo, še večkrat pa je s tem izrazom mišljena Davidova dinastija. David in njegova »hiša« sta v preroštvu, molitvah in upanju Izraelcev preživela zgodovinski konec dinastije. »Davidova hiša« je postala eno od gesel, ki je govorilo o upanju na prihod Mesija, božjega poslanca, rešitelja. Zato evangelist Luka opozarja, da je Jožef, ki je veljal za Jezusovega očeta, iz »Davidove hiše« (Lk 1,27; 2,4). V Zaharijevi pesmi ob Janezovem rojstvu pa je zapisal: »Vzdignil nam je rog rešitve v hiši svojega služabnika Davida …« (Lk 1,69). Končno torej ta »hiša« v Svetem pismu govori o božjem ali nebeškem kraljestvu, ki je jedro evangeljskega oznanila.<...>