Če nam kdo zatrjuje, da se v njihovi družini nikoli ne prepirajo, mu težko verjamemo. To ne velja samo za življenje v družini, ampak za vsako človeško skupnost. Verjetno je tudi prepir nekaj, kar spada k našemu življenju, k našemu skupnemu bivanju. Vprašanje je samo, kako se prepiramo. Tako, da ostajamo vsi nesrečni, užaljeni, da včasih celo prekinemo stike s tem človekom, ali pa se pri tem učimo in gradimo novo skupno obliko bivanja. Prav o tem sem se pogovarjala z znanko, ki ima štiri odrasle sinove in se spominja, kako je bilo življenje v njihovi družini včasih zelo pestro.

Pravi, da so se tudi prepirali in so potem te svoje prepire vedno znova analizirali. Pravi, da se vsi strinjajo z mislijo, ki so jo pobrali, še sama ne ve, kje. Takole se glasi: Prepir je lahko brušenje diamanta v briljant. Lahko, ni pa nujno. Prepir lahko tudi vse razbije, vse uniči in zapusti pravo pogorišče.

Vedno znova premišljujem o tem briljantu. Tudi prepirati se je treba znati. Tudi...