Ko bi me kdo vprašal, katere dogodke iz antične zgodovine bi si želel videti, če bi jih kakšna čudežna televizija mogla oživiti, ne bi bil v zadregi: imenoval bi na primer gradnjo Akropole, Hanibalov pohod čez Alpe, pesnika Horacija, sedečega pod latnikom ob buči falernčana …

Prav tako ne bi bil v zadregi, ko bi šlo za zgodovino krščanstva: poleg prizorov iz evangelija bi si želel videti na primer apostola Petra, ko po Apijski cesti prihaja v Rim, apostola Pavla, ko govori Atencem na Areopagu, sv. Avguština v pomenku z materjo Moniko na oknu gostišča v Ostiji …

Okoli velikega šmarna pa bi na tistem zaslonu želel videti Efez, prizorišče prvega Marijinega zmagoslavja; na tamkajšnjem koncilu (431) je namreč »ponižna Gospodova dekla« dobila naziv Theotokos – Mati božja.

Rad bi videl dvorano koncila, poslušal nastope škofov, videl, kaj so pili tisti škofje med odmori, ko še ni bilo kave, s kakšnimi molitvami so častili Marijo, ko ni bilo še ne rožnega venca ne...