Jure Ferlež, Škofja Loka


Tako je. V celotni župniji sem najbolj »ta frišen«. Novomašnik na kaplanskem mestu. Res sem se že prej srečeval s pastoralo, a ko si enkrat na mestu, se spremeni perspektiva, pogled. To pa je nekaj novega. In to v praksi in teoriji. Kaj pomeni v praksi? Najprej to, da je treba v svoji glavi vzpostaviti izredno stanje in se zadovoljiti z nekaj odstotokov zapomnjenih imen. Vse drugo gre mimo. Toliko naslovov, cest, vasi, popolnoma nepoznanih, toliko pogovorov o ljudeh, za katere se morda spomniš, da so pred dnevi govorili o njih, da bi pa imel jasno ilustrirano podobo v svojem notranjem pomnilniku, to pa ne. Tako se včasih zalotim, kako z zanimanjem poslušam in modro kimam, pa pravzaprav ne vem, o kom govorimo. Ali pa na cesti srečaš človeka, ki te ljubeznivo pozdravi. Predstaviš se, ga vprašaš za ime in od kod prihaja, pa se izkaže, da ti je ob selitvi pred nekaj dnevi pomagal znositi vso...