»Kajti če je njihovo zavrženje sprava za svet, kaj bo šele njihovo ponovno sprejetje?« (Rim 11,15).

Molitveno razmišljanje o usodi rojakov je apostola pripeljalo do navdihnjenega sklepa. Številni Judje niso razumeli in niso sprejeli evangelija, zato so bili »zavrženi«. Toda Pavel celo v tej nesreči vidi, kako Bog rešuje Abrahamove potomce. Še več, njihov odpad je v božjem načrtu koristil poganom. Ker so rojaki, seveda ne vsi, apostolom nasprotovali, so ti toliko bolj razumeli, da je treba evangelij prinesti poganom. Tako je bilo »zavrženje« enih blagoslov za druge. Rimljani, ki jim Pavel piše to pismo, naj bi se tega veselili in bili hvaležni. Vendar iz razodetja jasno izhaja, da je Izraelov Bog zvest. Zato bo prišel čas, ko bo Izrael, ki sedaj nasprotuje krščanstvu, »sprejet«. Ni mogoče, da bi bila njihova usoda zapečatena, saj »Bog se ne kesa svojih milostnih darov in svojega klica« (Rim 11,29). V zadnjih desetletjih je ta Pavlova beseda postala temelj dialoga med Jud...