»Gospod … ukaži, da pridem po vodi k tebi« (Mt 14,28).

Slikar Andrej Jemec, leta 1994 Prešernov nagrajenec, se jasno zaveda, da je sedanjost med preteklostjo in prihodnostjo samo »ostra ločnica, kot da je sploh ni« (NR 2001,271). Zaveda se torej, da je naše zemeljsko življenje omejeno. »Le Bog ve«, kdaj ga bo konec, ve za to »do dneva in ure natančno«. Ker je sedanjost samo ostra ločnica med preteklostjo, ki je ni več, in prihodnostjo, ki je še ni – ali je potem vsa resničnost samo ta ločnica? Jemec odgovarja, da je zgodovine »z vsakim dnem več«. Ljudje navadno rečejo, da nas je z vsakim dnem manj. Z vsakim dnem je za en dan manj našega življenja na zemlji. Z vsakim dnem pa je za en dan več naše zgodovine. Ali je to, kar je minilo, nič? Ali je to, česar še ni, nič? Ali je mogoče, da je celoten obstoj vsega, kar je, zgolj samo na meji med preteklostjo in prihodnostjo? Zgolj na »ostri ločnici, kot da je sploh ni«? Vse, kar smo že preživeli, ost...