Nočem samo »nergati« in se pritoževati, saj vendar razumem, da je težko biti vedno dobre volje ob meni. Boli pa me, ko opazujem, kako se mož vedno sprosti v družbi, kako zna biti tam nadvse prijazen in vljuden. Česa podobnega v nobenem primeru ni sposoben, ne zmore ali pa noče, ko sva sama. Dopust, ki sva ga ravno končala, je značilen primer tega. Na plaži je bil prijazen celo z naključnimi mimoidočimi, mene pa puščal vnemar.

Razumljivo, da vas je njegovo obnašanje zelo prizadelo. Na koncu pisma na kratko omenjate, kako hudo vam je, ko vidite, da se počasi na vašem čelu nabirajo gube, vaš mož pa še ves »eleganten« tu in tam »koketira« z mlajšimi ženskami. Do vas je to krivično, še posebej, če ste to opazili na plaži, kjer se vi, kot pravite, že na splošno počutite manjvredno in celo »zakompleksano«. Takšno vedenje, pa naj se dogaja kjerkoli, je do kraja neprimerno in izrecno podlo do vas. Mož se verjetno tega niti ne zaveda. Očitno pa je zanj laže, da se s...