Köln, 29. julija 2005

»Bohdej, dragi romarji!«

Že mnogo Rena je preteklo, odkar ste lahko nazadnje prebirali o dogajanju v Kölnu. Spomnim se še dne, ko smo imeli na »računu« dobrih 300 dni več in stolnice zaradi gradbenih odrov, postavljenih okrog glavne železniške postaje, skoraj nisi mogel videti, dokler nisi stal pred njo. Danes kaže Köln drugačen obraz – gradbeni odri izginjajo in za seboj puščajo invalidom prijaznejše mesto.

Mesto že nekaj dni »osvajajo« prvi pravi prostovoljci, ki jih, če se sprehajaš po pravih ulicah, lahko srečaš skoraj na vsakem koraku. Zanimivo –uporabljajo enako metodo srečevanja, kot smo jo mi na začetku, ko se v mestu še nismo znašli … »ob petih pred stolnico« … Lepo je videti nove obraze v naši »ekipi«. Spomnijo me, da gre zares, da je ostalo samo še 18 dni. In ko se na kratko ustavim pri njih, da jih pozdravim, kar ne morem pregnati občutka, da na Roncallijevem trgu za vogalom čaka na tisoče mladih, ki bi radi videli stolnic...