Če se v letu, posvečenem Einsteinu, v tej rubriki spominjamo velikega fizika, seveda to ni zaradi njegove znanstvene genialnosti, o kateri je napisana že cela knjižnica. Ta sin izvoljenega naroda nas tukaj zanima predvsem kot človek, ki ni sfetižiral znanosti, ampak se je znal vzdigniti nad njo do širših obzorij duha. Z drugo besedo: ki je onkraj fizičnega sveta zaznaval tudi neki drugi svet, svet vrednote.

Ko bi bil namreč obtičal v materializmu, ne bi bil mogel zapisati znamenitih besed: »Motijo se tisti, ki mislijo, da človek lahko shaja brez vere, umetnosti in filozofije. Religija, umetnost in znanost so veje enega drevesa. So edino, kar določa in osmišlja človeka in življenje.«

Ni daleč za nami čas, ko je po uradni državni doktrini religija veljala za nekaj manjvrednega, neznanstvenega in obsojenega na izginotje. Sledovi te intelektualne prostaškosti so še tudi na Slovenskem, posebno v tisti polintelektualni družbeni sredini, v kateri se je marksistični primit...