»Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico« (Mt 14,14).

Ob branju evangelijev velikokrat naletimo na besedo množica (gr. óchlos), pogosto v množini - množice. To so ljudje, ki jih Jezus privlači, da ga hočejo videti in slišati. V uvodu v znameniti »govor na gori« beremo: »Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro« (Mt 5,1). Posebno množinska oblika ustvarja pri bralcu ali poslušalcu evangelija vtis, kako so se okoli Jezusa zgrinjali tisoči in tisoči telesno in duhovno lačni in žejni. V njem so zaslutili božansko modrost, »kajti učil je kakor nekdo, ki ima oblast in ne kakor njihovi pismouki« (Mt 7,29). Jezusu so se sicer večkrat približevali tudi pismouki in duhovniki, toda zdi se, da evangelisti z množico označujejo predvsem ljudi iz nižjih družbenih plasti, neuke in revne. Ta pomen se posebno dobro vidi v odlomku, kjer farizeji zavračajo navdušenje ljudi za Jezusa: »Je kdo izmed voditeljev ali farizejev sprejel vero vanj? Ta množica, ki ne pozna postave, pa...