Ko rečem poletje in počitnice, mislim morje. Iz časov otroštva, ko je ati za tiste čase nadpovprečno veliko družino »odvlekel« dihat morski zrak. Stlačeni v star avto, opremljeni s starim šotorom in do vrha založeni z doma pridelanim krompirjem in stročjim fižolom smo že na domačem dvorišču začeli počitniško pustolovščino. Od otroštva in tistih spominov na mamino petje, ki je trajalo od Ljubljane do morja, se mi vsake počitnice začnejo takoj, ko na domačem dvorišču po vzoru stare mame rečem »Svet božji križ … pa pojdimo v božjem imenu …«

Petje v avtu vso pot, prigrizek na kolovozu ob polju, prvi poskus govorjenja v tujih jezikih, prvo nakupovanje na tujih trgih, prvo barantanje … prvi dotik slane vode in prvo plavanje, večno občudovanje vse lepote … prvo prepevanje ob sončnem zahodu, večerni klepet o zaupnih rečeh … vse to se mi je za vedno vtisnilo v srce kot srečni čas.

Naglica drugih in kolone na cesti, zastoji in nepredvideni obiski m...