Pred kratkim sem se srečal z albanskim duhovnikom Lushem Gjergjijem, ki je osebno poznal mater Terezijo. Med drugim je povedal nekaj zanimivosti iz njene mladosti. Ko je v sebi začutila božji klic, naj svoje življenje posveti Bogu, je bila negotova, ali je to res ali pa gre za slepilo. Obrnila se je na svojega spovednika. Ta ji je odgovoril: »Kako boste spoznali, da ste poklicani? Po veselju. Če ste veseli, ker vas Bog kliče in vas veseli duhovni poklic, ste na pravi poti.« Če bi bila žalostna in zagrenjena, ne bi imela duhovnega poklica. Človek, ki je našel zaklad, je »od veselja … prodal vse, kar je imel« (Mt 13,44), beremo v današnjem evangeliju. Ko človek najde »nebeško kraljestvo, ki je podobno zakladu (44), je vesel. Ko je mati Terezija odkrila v Bogu zaklad, mu je posvetila svoje življenje in oboje jo je navdalo z veseljem. Veselje je zanjo postalo »kriterij« poklicanosti in je prešlo v življenje reda, ki ga je ustanovila, saj se je zjutraj...