Kako prepoznamo dispraksijo?
Težko. Učenci z dispraksijo, žal, največkrat veljajo za površne in lene. Ker imajo pač neurejene zapiske, ker so njihove risbe celo na predmetni stopnji podobne tistim, ki jih nariše predšolski otrok, ker se (nenamerno) zaletavajo v sošolce, so torej nerodni, počasni ipd. V resnici pa ti otroci trpijo za sindromom, ki terja posebno obravnavo in skrb. Starši lahko pri otrocih z dispraksijo opazijo več značilnosti. Tako je počasen, da ga je treba oblačiti, da ne zamudi pouka (prvi razredi osnovne šole). Ne mara dotika, vedno so bile težave, ko mu je bilo treba postriči nohte in lase, umiti zobe, ga počesati. Starši mu kupujejo oblačila z zadrgo in čevlje z ježki. Oblači se v napačnem zaporedju, čevlje obuje pred hlačami. Ko jé, se zelo umaže in natrosi kup hrane okrog sebe. Pri jedi ima veliko težav s priborom, ne zna rezati s škarjami. Vedno zamuja. Dela lahko le eno stvar naenkrat. V šoli piše tako nečitljivo, da mor...