»Poslan sem, ne le, da sam ljubim Boga, ampak da k tej ljubezni privedem tudi druge. Ni mi zadosti, da jaz ljubim Boga, če ga ne ljubi tudi moj bližnji.« Tako Vincencij Pavelski.

Na razstavi v Albertini mi je bilo dano videti mojstrsko delo Danijel v levji jami, v izvirniku v velikosti 2,5 krat 3,5 metra. Zazrti v mojstrovino velikega baročnega genija Petra Pavla Rubensa, so se mi porajala vprašanja in razne misli: kaj je resnično velikega v človeku, ki se navadno pokaže v trpljenju? Hudo preizkušani človek, Danijel, je močno trpel. Izgubil je svobodo in je bil vržen pred lačne leve. Kdor nima izkustva izgube svobode, teže razume, kaj svoboda sploh je. Nič strašnejšega in bolj nevarnega ni za človeka, ko ga zajame smrtni strah. Oboje je doživel Danijel. Podoba izraža nekaj veličastnega, moč molitve in neizpodbitno vero. Trpeči Danijelov pogled je usmerjen z zaupanjem k nebeškemu Očetu - Bogu Ljubezni. Kdo ve, kako je Bog posegel in vplival na Danijelovo molitev? Kaj se je s...