»Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve« (Mt 13,30).

Najbolj razvpit Slovenec, ki je s kristalno jasno mislijo hitro opazil, a prezgodaj ruval ljuljko iz pšenice, je bil dr. Anton Mahnič. Vendar je veliko takih, ki imajo z zlom zatemnjeno spoznanje, a vse preradi rujejo ljuljko iz pšenice. Za merilo imajo sebične interese in v njihovi luči razsojajo o tem, koga je od kod treba odstraniti. Z nasilnim, tudi krvavim odstranjevanjem ljudi hočejo »očistiti« in zaščititi tisto, kar razglašajo za dobro, tudi če je zlo. Kaj pa če tistemu, ki ruje ljuljko, vendar gre za nekaj, kar je objektivno dobro?

Jezus odločno nasprotuje vsakemu predčasnemu ruvanju ljuljke. Zakaj? Kdo ima sploh pravo merilo za razločevanje med pšenico in plevelom? Kdo tako razločno vidi, da se pri tem ne more zmotiti in narediti krivice? Pa tudi: kdo sme zločinca ubiti in mu preprečiti, da bi se spreobrnil in zveličal?
Če je žito pre...