V Šentjoštu so se spomnili žrtev revolucije in povojnega begunstva
Ob 60. obletnici pobojev in izgnanstva ob koncu druge svetovne vojne in deseti obletnici postavitve Kapele mučencev je bila v nedeljo, 10. julija, v Šentjoštu nad Horjulom spominska slovesnost z mašo in kulturnim programom.
Šentjošt ni samo ime tega kraja. Kot pravi prof. Justin Stanovnik v predgovoru h knjigi Janka Mačka Šentjošt brani svoje izročilo, je Šentjošt tudi pojem, je tudi beseda. Šentjošt je beseda, ki odgovarja na temeljno vprašanje naše preteklosti. V Šentjoštu so fantje in možje, ki iz smrtne stiske, v kateri so partizani morili očete in matere številnih otrok in tudi same otroke, okupatorji pa vse to dopolnjevali s svojim terorjem, niso imeli drugega izhoda, kot da so 17. julija 1942 postavili prvo vaško stražo. Zato je Šentjošt beseda, ki odgovarja na vprašanje: Kako se je začelo? Šentjošt pomeni nujno obrambo pred smrtnim nasiljem, pomeni obrambo izročila, kot je Janko Maček naslo...