Kmalu po izvolitvi se je papež Benedikt XVI. obrnil na muslimane in izrazil željo, da bi se gradnja »mostov prijateljstva« med kristjani in muslimani nadaljevala. Zaustavil se je pri vprašanju miru, ki ni preprosta danost, ampak je dolžnost vseh, predvsem vernih. Mir kot dobrina je dovolj velik razlog, da pripadniki različnih svetovnih verstev v medsebojnem dialogu ne iščejo samo pomanjkljivosti, ampak drug drugemu priznajo pozitivne potenciale.
Da je papeževa skrb povsem utemeljena, kažejo dogodki zadnjega meseca: nadaljevanje terorističnih napadov in nove grožnje; slovesnosti, ki smo jih v spomin na tragične (po)vojne žrtve revolucionarnega nasilja obhajali doma; pogled svetovne javnosti pa se je zaustavil ob komemoraciji, ki so jo ob desetletnici genocida obhajali v Srebrenici. Med visokimi gosti ni bilo Carle del Ponte, haaške vrhovne tožilke mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Tja je po njenih besedah ni bilo iz pietete do žrtev: »Kako naj se pojavim na spominski...